Brezposelnost in zlo sindikatov

4 komentarjev 8.11.2011 Gregor Kardinar

Danes me je neka zelo banalna okoliščina prisilila v razmišljanje o brezposelnosti in številnih vprašanjih, ki jih sproža. Tok zavesti me je vodil v razmišljanje o problemu razmerja moči med delodajalci in delavci, ki je nekakšna nevralgična točka vprašanja o brezposelnosti.

Pomislil sem, da obstaja neka zelo pomembna, a povsem zanemarjena razlika med tem, da nekdo “kupi delovno zmožnost” in da nekdo “prodaja svojo storitev”. Pustimo sedaj pravna razmerja, ki jih opredeljujejo dalavne pogodbe, zadržimo se raje v svetu psihologije in družbenih vlog. Od vaše pozicije moči je odvisno, ali ste nekdo, ki je zaposlen pri nekomu, ali pa ste nekdo, ki isti osebi prodaja svojo storitev. Ta pozicija moči je opredeljena z vašo dodano vrednostjo, vaša dodana vrednost pa z vašo posebno zmožnostjo, znanjem ali visoko specializiranostjo. Višjo dodano vrednost kot imate, bolj ste v vlogi tistega, ki prodaja svojo storitev, ko razpolaga s kapitalom svojega znanja. Manj znanja kot imate, bolj ste potisnjeni v vlogo surovega dela, ki je po definiciji in dojemanju drugo kapitala. S tem pa ste potisnjeni v vlogo tistega, ki ga delodajalec zaposli. Storitev ste zmožni ponuditi le, če imate svoj kapital v znanju ali kakšni specializaciji.

Slovenija.Ljubljana.10.05.2010 Predsednik vlade Borut Pahor je sprejel predstavnike sindikatov in delodajalcev.Foto:Matej Druznik/DELO

Seveda pa s posedovanjem kakršnekoli oblike kapitala raste pogajalska moč posameznika. To je ključno. Ne raste moč kolektiva, ampak raste moč posameznika. To pa je nekaj, kar ni všeč sindikatom. Bodimo iskreni. Sindikati ne nasprotujejo bolj fleksibilnemu trga dela zaradi tega, ker bi lahko povečeval brezposelnost – sindikate brezposelni ne zanimajo. Temveč nasprotujejo zato, ker pred marljivost in pridnost, ključni vrednoti kolektivizma, postavlja vrednoti znanja in specializiranosti, ki sta vrenoti svobode posameznika. Le ti dve vrednoti lahko povečujeta pogajalsko moč posameznika, ki naposled sindikata ne potrebuje več. Velikokrat sem presenečen, ko slišim brezposelne posameznike, ki podpirajo delo sindikatov. Res škoda, ker ne razumejo, da so sindikati njihovi najnevarnejši nasprotniki, saj delajo v korist in oskrbujejo le zaposlene. Sinikati delujejo in so organizirani kot lobi, ki ščiti določeno interesno skupino in prav gotovo ta skupina niso brezposelni. Kadar se vodje sindikatov zavzemajo za brezposelne, takrat smo lahko gotovi, da je v ozadju zlo in prevara.

Vzpostaviti moramo državo, ki je ne vodi duh kolektivizma, ampak duh svobodnega posameznika, ki delodajalcu prodaja storitve, državo pa oskrbuje z davki, ki napajajo skromnega duha svobode.

Gregor Kardinar


  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Aktualno in brez cenzure, Razmišljanja, miks, politika Tagi: , , ,

Ni vsak kamen, ki prileti v državni zbor, simbolno dejanje

1 komentar 21.05.2010 Gregor Kardinar

“[...]  Ko se torej na cesto zapodi krdelo, ki v ozadju nima jasne vizije, informacij, politične ideje, predvsem pa pameti, primerjava z delavskim protestom pade na polni črti. Zgovorno ni le to, da ko delavce vprašaš za program zahtev, znajo v povprečju bolje artikulirati svojo voljo, ampak to, da imajo predvsem dobre voditelje, ki zmorejo osmisliti dejanja – tudi nasilna – pa čeprav le demagoško. Dejanje, kakršno je bilo obmetavanje stavbe državnega zbora, ni bilo nikakršen sestop iz ideje k akciji, kakor bi radi predstavili nekateri. Natančneje: za dejanji krdela ni mogoče videti nikakršnega simbolnega obmetavanja državnega zbora, tj. političnega telesa, ampak le neposredno in barbarsko izživljanje nad mrtvim marmorjem in okenskim steklom. [...]”

Celoten članek je objavljen tu: http://dhgoriske.blogspot.com/2010/05/ni-vsak-kamen-ki-pade-v-parlament.html

  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

Kategorija: Aktualno, Razmišljanja, Slovenija Tagi: , , , , ,