Volitve so stvar racionalnih

Dodaj komentar 13.11.2011 Gregor Kardinar

Številni slovenski dnevniki so v soboto pisali o raziskavi družbe Valicon, v kateri so merili politične migracije volivcev. Ali so merili lojalnost volivcev? Ne, v tem primeru nikakor ne gre za lojalnost. Volivci namreč ne morejo biti lojalni ali nelojalni. Nelojalni so le člani strank, ko prestopajo od ene stranke k drugi, ko želijo svoje osebne interese, ki jih krstijo s prerivanjem v parlament, postaviti pred interese stranke, ki jo zapuščajo (izdajajo). Takšen primer je recimo Melita Župevc, ki je Boruta Pahorja prevarala z Zoranom Jankovićem. Srčno upam, da jo bodo volivci za to dezerterstvo kar se da strogo kaznovali.

Torej Valicon ni meril stopnje lojalnosti volivcev, ker je ta pojem nesmiseln, ampak je meril stabilnost njihovega volilnega odločanja. Seveda smo pri opredelitvi merjenega pojava lahko se natančnejši: šlo je za merjenje, kako se selijo glasovi od ene stranke k drugi stranki. Seveda bralcem dolgujem razlago, zakaj se mi zdi, da je natančnost pri teh opredelitvah izjemno pomembna.

Za razliko od nekaterih institucionalnih ekonomistov, ki odhod na volitve razumejo le skozi idiotsko prizmo cost-benefit analize, menim, da je odhod na volitve dejanje racionalnega subjekta. Velikokrat sem se zapletel v pogovor z zvestimi volivci nekaterih strank, ki so postali malo manj zvesti po tem, ko se je izkazalo, da gobezdanje strankarskih trobil ni pripeljalo tja, kamor so polagali svoje upe. To ni nič nenvadnega. Tisto, kar v takšnih primerih izzove mojo pozornost, je sklep, ki ponavadi iz tega razočaranja sledi: “Nikoli več jih ne bom volil, razočarali so me, sploh ne bom več odšel na volitve!” Bravo, mona, si mislim, pa to tudi naglas povem.

Politične migracije. Vir: Valicon

Naj obrazložim. Razočaranje številnih, ki tako odreagirajo, je povezano z njihovim idealističnim pogledom na politiko. Politična opcija, ki so jim zaupali svoj glas, se je hudo izneverila glede na ideal, ob katerem so merili porazno dejanskost. Ker se dejanskost in ideal nista pobotala, je, logično, sledilo razočaranje.  Z razočaranjem seveda ni nič narobe! Pomembno je, kaj človek s svojim razočaranjem naredi! Razočaranje mojih anekdotičnih sogovornikov žal ni bilo produktivno. Namesto da bi jih ta izkušnja streznila, tako da bi dnevne politike ne več primerjali z ideali, so raje ta ideal tako ponotranjili, da so se odločili, da sploh ne gredo več na volitve. Rezervirali so si intimni vrtiček v svoji domišliji, kjer so politiki enaki njihovim idealom. In dokler realnost temu prikupnemu vrtičku ne bo ustrezala, tudi ne bodo več šli na volitve. Kakšna žalostna regresija.

Dober sklep, ki sledi iz takšnega razočaranja, je povsem nasproten. Razočaranje nas mora vedno strezniti in zamajati sam okvir naše racionalnosti. Ugotoviti moramo, da so ideali otročja stvar – vsaj kar se tiče politike. Edina racionalna odločitev, ki sledi iz takšne izkušnje je naslednja: “Volil bom najboljše izmed najslabšega. Vem, da so moji ideali neumnost, ki sem jo podedoval še iz svojega otroštva. Zdaj bom racionalen in racionalnost je na strani realnih.” Tako razmišlja racionalni volivec, ki mu ni vseeno, kdo mu vlada.

Dobro. Naj naredim sedaj iz tega paberkovanja še nek politično aktualen sklep – naj dam torej tej formi nekaj mesa. Valicon je pokazal, kako strumno so se odselili glasovi od ostalih strank k Jankoviću in Virantu. In vem, da v Sloveniji živi veliko levih duš, ki jim spogledovanje s socialistničnimi ideajmi ni tuje. Vem tudi, da bodo glasovi teh duš ostali doma v domišliji idealov, ker so jih SD, Zares in LDS razočarali. Zato jih pozivam – in sam sem, da se razumemo, kar se da daleč proč od simpatiziranja s politiko teh strank – če vam je za socialistične ideje kaj mar, potem pojdite na volitve in izberite najboljše med najslabšim.

Gregor Kardinar

  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

Kategorija: Razmišljanja, Slovenija, miks, politika Tagi: , , , ,

Za koliko bo padel življenjski standard?

1 komentar 2.11.2011 Gregor Kardinar

Spomenke Hribar nikoli nisem jemal resno. Ne zamudi trenutka, ne da bi pokazala, kako prestrašena je – in prestrašenih ljudi ne maram. Vendar pa se kdaj znajde na pravem mestu in uspe ji, da nas prestraši ob čisto pravem trenutku. To se ji je zgodilo v ponedeljek na oddaji Studi City. Pred njenim intervjujem sta se reklamirala Virant in Janković. Na Štefančičevo vprašanje, “Za koliko napovedujeta, da bo padel naš življenjski standard v naslednjih letih?” sta oba v izigrani začudenosti zavrnila vprašanje kot tako. Odgovarjata, da bo vendarle rastel.

Rastel?! Imeli bomo gospodarsko rast, ki bo zagotovila, da bo naš življenjski standard rastel?! Tega si še Pahor, ko se ga loti najbolj temačen delirij, ne bi upal napovedati. A vrnimo se k Spomenki Hribar, ki se je pojavila – kot se zanjo vendarle spodobi – zato, da bi nas nekoliko prestrašila, toda z namenom, da bi nakoncu postali budni in trezni. Spomenka Hribar zagotavlja, da bo standard padel, in prav ima.

Volitve bodo 4. decembra. Preden se bo nova vlada konstituirala in pričela z rednim delom, bo že naslednje leto. V tem času se bo samodejno dvignila zaposlenost, banke bodo normalno pumpale denar v sestradano gospodarstvo, Državni svet ne bo več arbitrarno metal v obraz vlade veto za vetom, deficit v proračunu bo enak nič in javni dolg se bo nehal povečevati. In magično bo s tem tudi standard zrastel.

Ko slišim tako neverjetno obljube iz ust tistih, ki naj bi predstavljali t.i. “novo ponudbo” in pa “učinkovito vladanje”, me je skupaj s Spomenko Hribar strah.

Gregor Kardinar

  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

Kategorija: miks Tagi: ,

Invalidna politika ministrstva za delo

1 komentar 31.10.2011 Gregor Kardinar

Pravkar sem se spomnil, kako sem bil zgrožen pred dnevi, ko sem slišal novico, da so rehabilitacijski centri v Sloveniji morali zapreti vrata, ker jim bo v naslednjih mesecih zmanjkalo denarja. Kot davkoplačevalec in državljan RS sem sedaj še dodatno zgrožen, ko o tem razmišljam v luči 2. člena ustave, ki pravi, da je Slovenija socialna država.

Kaj naj bi to, da je Slovenija socialna država, sploh pomenilo? Najprej pomeni to, da smo kot narod pridobili ključno civilizacijsko vrednoto: empatijo. Zaradi nje premoremo skrb za sočloveka. In kdo je sočlovek? Iz državljanskega vidika je to oseba, na katero se nanašajo določene pravice in dolžnosti – je subjekt ustave in zakona. Kot davkoplačevalec sem zgrožen, da živim v državi, kjer ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zanemarja ustavno pravico invalidov in ljudi, ki imajo dodatne potrebe.

Problem, ki ga vidim, je predvsem v tem, da najprej nisem zadovoljen s številnimi višinami davčnih stopnj v naši državi, nato pa me jezi še to, da mi na ministrstvu ukradejo blagodejen občutek, da so vsaj tisti, ki imajo dodatne potrebe, zaradi tega nekoliko zaščiteni. Navdaja me nelagodje in krivec je ministrstvo ter njegova planska nesposobnost, zaradi katere niso predvidevali, da se bo letos za 31 odstotkov povečala potreba po invalidski in podobni pomoči. Od tod nenadno in nepričakovano zaprtje centrov. Mimogrede: strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, trdijo, da prezgodnja prekinitev terapije razveljavi vse terapevtske učinke, ki bi jih ta lahko imela, če bi bila izpeljana do konca.

Zadnji bodo v nebesih prvi, pravi nauk neke religije. V Sloveniji pa bodo invalidi med prvimi, ki bodo čutili ostrino proračunskega skalpela.

Gregor Kardinar

  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

Kategorija: miks Tagi: ,

Kako izsiliti okoljsko dovoljenje?

Dodaj komentar 31.10.2011 Gregor Kardinar

Odločil sem se, da bom med drugim objavljal tudi čisto tehnične nedoslednosti, ki jih uspem ugotoviti med branjem programov političnih strank, ki so bili sestavljeni za prihajajoče volitve.

Tako sem denimo bil med branjem programa Liste Gregorja Viranta sprva navdušen nad obljubo, da se bo postopek pridobivanja okoljskega soglasja drastično izboljšal. Obljuba zveni mikavno: če v enem mesecu organ, ki je pristojen za odločanje, ne odgovori na prošnjo, se šteje, kot da je okoljsko soglasje dano. Imenitno: breme počasnosti organa bo nosila država sama.

Sedaj pa si predstavljamo organizirano skupino, ki na pristojni organ pošlje na stotine prošenj za pridpobitev soglasij. Organ mora obravnavati vsako. In kaj hitro se lahko zgodi, da jih v enem mesecu ne bo mogel obravnavati vseh, kar bo avtomatično vodilo v izdajo soglasij tistih, ki jih zaradi te načrtovane poplave ne bo uspelo sprocesirati.

Učinkovitost zaradi učinkovitosti ni prava učinkovitost, ampak je le stvar abstraktne teorije, ki ne upošteva prakse. Raje bi nekoliko počasneje. Zaposlene v državnih organih, ki ne izpolnijo mesečne kvote sprocesiranih zahtevkov, pa lahko odpustimo. Včasih je reorganizacija zaposlenih bolj učinkovita kot reorganizacija pravil.

… kmalu sledijo podobne kritike programov drugih strank.

Gregor Kardinar

  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

Kategorija: miks Tagi: , ,

Nevihtnim časom naproti

Dodaj komentar 30.10.2011 Gregor Kardinar

Prav zanimivo je po dolgem času spet pisati blog. Razlog, da se spet pojavljam na tem prizorišču (saj vem, da nikoli nisem prav zares bil tu), je v še toliko bolj zanimivih pa tudi pretresljivih, zaskrbljujočih, potresnih, nesproščenih  političnih okoliščinah, v katerih živimo.

Mogoče se mi utrne kakšen dovolj domiseln pomislek, ki se bo dotikal tega stanja stvari, v katerem se nahajamo. Namerno sem zapisal “se nahajamo”, namesto da bi uporabil: “smo se znašli”. Aktivna oblika namreč odraža odgovornost za to stanje, trpna pa neupravičeno kliče k pasivnosti tega: “da se nam primeri”.  Recimo, da reanimacija tega bloga predstavlja mojo za-vest te odgovornosti. V končni fazi gre za vest – predvsem bi to moralo veljati za udejanjeno politiko in pa tudi za misel, ki politiko “le” misli. Politika brez vesti ni politika, ampak tehnokracija brez subjekta. Politika implicira aktivnega subjekta, še več, zahteva ga in to brezpogojno. Subjekt pa je lahko aktiven le na enem podorčju: v mišljenju, pa še tam mu včasih spodleti, a to raje puščamo ob strani.

Kakorkoli … upam, da se bomo brali.

Gregor Kardinar

  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

Kategorija: miks Tagi: