Pedofilija

1.02.2008

V novem kazenskem zakoniku (KZ-1) se je pojavil predlog o trajnem evidentiranju pedofilov, tj. oseb, ki so kršile spolno nedotakljivost oseb mlajših od 15 let. V nadaljevanju bom skušal argumentirati, zakaj je takšen predlog neprimeren. Seveda si vsi želimo, da bi naša družba ne imela pedofilov, vendar se le malokrat vprašamo, kakšne spremembe doprinese trajno evidentiranje statusu zakona.

Zelo razširjeno mnenje pravi, da pedofili niso iste vrste prestopniki kot tatovi, kajti impulzi, ki pedofile vodijo pri njihovih ravnanjih, niso isti kot pri tatovih. Skrajno problematična se mi zdi naslednja argumentacija: tatove silijo v ravnanje pretežno zunanji impulzi, kot je npr. materialna beda, pedofile pa notranji impulzi, ki so trdno, celo nespremenljivo zapisani v psihološkem ozadju. To nenavadno sklepanje temelji na nedokazani predpostavki, da je zunanje, družbene impulze lažje nadzirati in nanje terapevtsko učinkovati kot na notranje, psihološke impulze. Strnjeno rečeno in na mesen način povedano: kdor je enkrat nedostojno božal malo deklico, jo bo vsaj še enkrat – tudi –, če bo šel skozi proces rehabilitacije. Tisti, ki zagovarjajo takšno stališče, bi se morali vprašati, ali nemara ne s takšnim neutemeljenim prepričanjem obelodanjajo zgolj svoje lastne fantazije: »Če bi JAZ sam enkrat nedostojno pobožal malo deklico, VEM, da bi si ne mogel kaj, da NE BI nekoč tega ponovil.« Skratka, »argument« sklepa po psihološki analogiji. Kolikor je meni znano, predlagatelji kazenskega zakonika niso naredili strokovne raziskave (vsaj objavljena ni), zato upravičeno sklepam, da se odločajo po lastni psihološki analogiji.

Naj se za trenutek vrnem k razliki med družbeno in psihološko pogojenostjo, saj se razlika itak odpravlja kar sama od sebe. Zadošča namreč, da pomislimo na kleptomanijo (po SSKJ: bolezensko nagnjenje h kraji), ki na kristalno jasen način postavi velik vprašaj nad omenjeno delitev. Kleptomanija v tem kontekstu zelo lepo pokaže, kako se medsebojno prežemata, ne pa izključujeta, družbeno in psihološko, kajti kleptoman prav zaradi bolezenskih (beri psiholoških) impulzov postane tat. In prepričan sem, da se nahaja v vsakem ropu kateregakoli posameznika sled psihološke pogojenosti, pa naj se navzven zdi še tako pogojen z lakoto, slabimi življenjskimi razmerami, itn. Dopustite mi, da to nekoliko ponazorim. Veliki Jacques Lacan pravi, da je vsako ljubosumje vedno in za vsakogar patološko občutje. Naj ima prevarani moški še toliko materialnih dokazov, da ga žena vara in naj mu postanejo razlogi njenega varanja še tako jasni, bo njegovo ljubosumje vselej in povsod patološko. Ne obstaja nevtralno, oddaljeno gledišče, od koder bi lahko prevarani občutil »čisti« občutek ljubosumja, kajti ljubosumje je vselej že (vsaj) strategija povračilnega udarca, če ne celo kaj več. Ljubosumje je že del celotnega horizonta, v katerem se je varanje zgodilo (je bilo sploh možno), ki vase vključuje vse, od problemov, ki sta jih zakonca imela v preteklosti, do dogodka varanja. Ljubosumje ni rešitev, temveč notranji element, ki problem dodatno poglablja. Skratka, če stvar skrajšam, za svoje ljubosumje smo vselej krivi sami, tudi če je vedno drugi tisti, ki nas prevara. In v identičnem horizontu se gibljejo tatovi (in pedofili). Kraja je vedno in za vsakogar širša strategija od poenostavljene strategije pridobivanja koristi z namenom izstopa iz bede. Vedno pomeni še nekaj več (npr. zadoščenje) in za ta več odgovarja psihološko ozadje tatov.

In kaj sem želel z vsem tem napletanjem povedati? Da smo lahko do rehabilitacije tatov (in ostalih prestopnikov) enako nezaupljivi kot do pedofilov. Razlogi za višje nezaupanje do rehabilitacije enih ne morejo nikdar biti utemeljeni. Toda… Toda, saj so vendarle pedofili nevarnejši od ostalih zločincev, njihovi zločini so ostudnejši, zato se je potrebno pred njimi bolje zavarovati kot pred ostalimi. Toda… Toda, kaj pomeni trajno evidentiranje pedofilov za zakon in njegovo pravičnost? Če dobi npr. nek pedofil tri letno zaporno kazen, potem bi po treh letih v luči zakona moral biti opran krivde in bi se njegov zločin skozi določen čas moral izbrisati iz kazenske evidence. Trajno evidentiranje pa pomeni, da ostane njegov zločin senca, ki ga bo spremljala do konca njegovih dni. Pedofil bo iz gledišča zakona v nekem vmesnem položaju, opran bo krivde in istočasno se je nikdar ne bo mogel znebiti, kajti prek trajne evidence – ki bo dostopna javnim ustanovam, ki skrbijo za otroke in mladoletnike – ga bo krivda bremenila do konca njegovih dni. Nočem reči tega, da si pedofil ne zasluži strožje kazni, kot jo ima sedaj, zaradi mene ga lahko zaprejo dosmrtno; nasprotno, problem vidim v pravnem statusu pedofila po koncu zaporne kazni, ne pa v njegovem osebnem počutju, ki bo iz tega izhajalo. Namesto takšnih ukrepov, ki blatijo dobro ime zakona, naj pedofile zaprejo v institucije za 20 ali več let ali pa naj jih sterilizirajo – če verjamejo, da se bodo potem oni – in domnevam, da predvsem otroci – počutili bolje. Zakon mora biti jasen in direkten, kajti le tako bo lahko jasno in neposredno določal položaje ljudi, ki jih varuje pred drugimi ljudmi in pred samimi seboj. Giorgio Agamben argumentira, da zakon po nujnosti ustvarja ljudi kot homines sacri, tj. subjekte, ki so poenostavljeno rečeno, v paradoksnem položaju glede na zakon. Vendar, ko do tako ustvarjenih položajev pridemo zavestno, tj. zaradi površnosti in moralk zakonodajalca, v tem ne vidim več nujnosti zakona, ampak cinizem zakonodajalca.

Naj za konec še enkrat poudarim sledeče: sam ne vidim problema v tem, da se trajno evidentira pedofile, temveč vidim problem v tem, da se trajno evidentira zgolj pedofile. Sporočilo, ki iz takšnega tretmaja sledi, pa je za funkcijo zakona precej neugodno. Pedofili v takšni zakonski ureditvi vzniknejo kot subjekti, ki jih sam zakon ne more obravnavati drugače kot skozi neko izjemno normo. Dobijo status čistega tujka, ki ga je potrebno obravnavati drugače kot vse ostale zločince. Dejansko pa ta status ni zapisan v naravi pedofila, temveč ga je ustvaril zakon sam.

  • Twitter
  • Facebook
  • Share/Bookmark

V kategoriji Aktualno, Aktualno in brez cenzure, Politični vplivi in pritiski, Razmišljanja, Slovenija

 

6 komentarjev Dodaj komentar

  • 1. XXX  |  1.02.2008 ob 01:43

    Če bi bilo na meni bi pedofile postavil ob bok vojnim zločincem. Če bi kdaj prišli iz zapora pa se ne bi smeli naseliti v bližino šol. Na svoje stroške bi morali obvestiti pisno vse v radiju 500-1000m, da se je v njihov okoliš priselil obsojen pedofil.

    Se zavedam skrajnosti napisanega – vendar je to edina opcija da se maksimalno obvaruje otroke. In otrokove pravice postavljam mnogo višje – kot pravice obsojenih pedofilov.

    Seveda pa bi moral biti sistem nastavljen tako, da ne bi zapirali ljudi po nedolžnem oz. za banalnosti.

  • 2. lado  |  1.02.2008 ob 07:46

    lado

    Tale komentar me spominja že mal na Hitlerja, sam da je namesto varnosti otrok hotel imet Arijsko Nemčijo.

    Sej prov da se strožje kaznije pedofile in tudi sodniki težijo k temu, ampak za vsako ceno ne mormo tko delat, pol bi bla že boljš kastracija, (Btw v Skandinaviji jo poznajo: namesto da gre v zapor, si ga lohk da odrezat)

  • 3. Miha  |  1.02.2008 ob 12:00

    xxx
    Kaj ti pomaga 1000m, pedofilu verjetno ne bo odvzeta moznost svobodnega gibanja po Sloveniji, Evropi. Torej bi moral biti seznanjen o vseh pedofilih v Sloveniji. ccc Sicer pa zivim 100m od meje, pa kaj mi pomaga ce sem seznanjen o nekem pedofilu v okolici, ce jih je pa lahko preko meje se vec.

    lado:
    Gre se za kemicno kastracjo, ne pa rezanje.

  • 4. Gregor Kardinar  |  1.02.2008 ob 14:54

    Gregor Kardinar

    Miha: sicer se pripravljajo mednarodne evidence. Ampak vem, to ni argument. Rad bi videl raziskave, ki kažejo na to, da evidence (dostopne javnosti ali določenim organizacijam) tudi dejansko nižajo stopnjo pedofilije. In še raje bi videl, da se zakonodaja ravna po teh raziskavah in ne po populističnih trendih, ki bi najraje videli sramotilne stebre. Kot sem zapisal: pedofilija je problem, vendar tega problema ne bi smeli obravnavati s posebnimi merili in ukrepi.

  • 5. Miha  |  2.02.2008 ob 13:00

    Raziskave bodo sele cez par let verodostojne, ce sploh. Saj tudi dandanes ne ves koliko je pedofilije. Lahko samo ugibamo. Po eni strani ni veliko podatkov zaradi zascite zrtev, se vec jih ni zaradi stigem druzbe. Jst bi recimo sorodnika prvo ‘krepko nalomil’, ce bi ga prijavil pa ne vem… Hocem rect, tezke odlocitve. In kako z otroci sploh ravnat, kako to opazit.
    Posebna merila in ukrepi; sej verjetno se vsak nov problem resuje z novimi ukrepi, ker ce bi klasicni zadoscali, te debate sploh ne bi bilo. Rekel bi, da je samo stvar posega v posameznikovo (domnevni krivec) zasebnost. Sicer pa, upam da pedofilija ni samo popularen problem. Da bodo stvari sle na bolje. Predvsem na racun druzbe, ki bo pripravljena o tem spregovorit in ne skrivat lastne domnevna sramote in s tem scitit pedofile, ter se huje, jim omogocat nadaljevanje…
    Mogoce se kot zanimivost, nekoc sem zasledil, kaj je pedofilija, ce je zrtev mlajsa od 15 (mogoce 14) let in je med njima vec kot 5 let razlike.

  • 6. XXX  |  2.02.2008 ob 13:42

    @lado
    Ja je ostro vendar je v moji knjigi pedofilija enak zločin kot npr. genocid

    @Miha
    Pomaga toliko, da veš da če se je preseleli pedofil v tvojo bližino si bolj pozoren.

    Problem pri pedofiliji je, da je jim pač možgani drugače delajo. Rajcajo jih otroci… kot npr. tiste, ki so istospolno usmerjeni jih pač rajca isti spol. Včasih so istospolno usmerjenost tretirali kot bolezen. Potem se je več ali manj dojelo, da pač takšni so – jim pač kemija drugače dela v možganih.

    In kakor ne moreš homoseksualcev magično spreobrniti s seanso pri psihijatru ali s tableto… tako tudi ne moreš pedofla. Razlika je samo ta, da istospolno usmerjeni so zrele ali “pol zrele” osebe, ki medsebojno privolijo. Pedofilija pa je spolno nasilje in posilstvo nemočnih bitij.

    Pa da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti istospolno usmerjenih.

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev