Jasnina

Samostojnost Kosova

3 komentarjev 27.01.2008 Gregor Kardinar

O samostojnosti Kosova se veliko piše – neumnosti seveda. Beremo lahko paranoidna mnenja, da ZDA s svojo izjavo o priznanju neodvisnosti takoj po proglasitvi, želi destabilizirati EU, saj naj bi bil tako ustvarjen precedens po katerem bi se lahko ravnale ostale pokrajine po državah EU, ki imajo separatistične težnje. Sam sicer res ne vidimo razlogov, zakaj bi ZDA – sploh od poletja 2007 dalje – želela destabilizirati EU, prej bi se sama sebe morala konsolidirati, vsaj v finančnem in kmalu v gospodarskem sektorju. Istočasno destabilizirana ZDA in EU bi pomenilo hud udarec svetovnemu gospodarstvu, katerega bistveni del je ZDA. Zato bi si s tem, kar trdijo paranoiki, kopala lasten grob.

Kakorkoli, vsako separatistično gibanje ima svojo zgodovino, specifične želje in pričakovanja. Hipotetično rečeno, npr. Baskija bi se v primeru odcepitve zagotovo ne priključila kakšni drugi državi, ker neka krovna država, ki bi bila strukturirana tako kot je sama, ne obstaja. Prav nasprotno pa je s Kosovom, kajti mogoče je, da se bodo nekaj časa po odcepitvi pričela pogajanja o priključitvi Albaniji. Precedensi so irelevantni, ker so horizonti teh pokrajin radikalno različni (ne bi se čudil, če bi sedaj kakšen paranoik iskal vzporednico generala Franka v Miloševiću).

Skratka, izgleda kot da je izguba Kosova, ki jo bo zahod potrdil s priznanjem razglasitve, kazen za srbski projekt Velike Srbije, ki se je za marsikoga klaverno končal. Pravična kazen? Mogoče. Sicer pa je model avtonomije, ki ga je predlagala Srbija Kosovu – kakršnega uživajo v Hongkongu (Kitajska), Aalandskem otočju (Finska), JužniTirolski (Italija) ter Baskiji in Kataloniji (Španija) – skoraj popolen, ni pa popolnoma čist. Kajti pokrajine, čeprav so avtonomne, so obremenjene z zavestjo pripadnosti nečemu, čemur nočejo pripadati. Hašim Tači je znal zagrabiti pravi trenutek: Srbija, čeprav formalno je, dejansko pa po duhu ni oprana krivde.

Kategorija: Aktualno, Politični vplivi in pritiski, Svet

Kobrowsky v Novi Gorici

2 komentarjev 27.01.2008 Gregor Kardinar

Društvo humanistov Goriške je včeraj gostilo avantgardnega pesnika Kobrowskega. Udeležba je bila za goriški prostor zavidljiva, več kot 25 ljudi.

Avtor je pokazal, kako se slovenski jezik ponižno upogne pod težo njegovih metafor in metonimij. Sam veliki France Prešeren se iz optike drznosti podrejanja jezika izkaže za skromnega, če ga primerjamo s Kobrowskim. Značilno cepljeje in zlogovanje ustvarjata jasno partituro, ki določa lastna pravila, kako mora biti verz bran. Toda verz je pri Kobrowskem redefiniran prav skozi cepljenje, zlogovanje in pedantno naglaševanje zaključenih pomenskih enot, kar verz dobesedno razčesni na mnoštvo pomenov, ki se prično med seboj dopolnjevati ter istočasno najedati.

Kobrowsky kreira dvoplastne verze, znotraj katerih se prežemata izjema in pravilo, ki po joyceovskem principu “chao-errance”, ustvarjajo “coherence”.

Kobrowsky, ta slovenski James Joyce, objavlja svoje delo na tem naslovu.

(Video posnetek dogodka bo kmalu nameščen na Youtube, sporočilo bo sledilo.)

Kategorija: Aktualno, Slovenija